Stoletja v tvoje rime so vkovana;
že v davnih časih je sicilske šole
Lentino prve tam skoval “parole”;
za večnost tebi forma je podana.
.
Umetnost brez oblike je le šala,
utrip le časa, ki izginja v morju,
večerna zarja daleč na obzorju,
ki je za soncem tvojim le ostala.
.
Beseda sleherna pri tebi šteje,
ko harmonija raste iz osnutka,
in verz za verzom mi srce pogreje;
.
zdaj v meni več praznine ni občutka;
zatorej glas zveneči naj zaveje:
“Sonet je večen spomenik trenutka!”
28/12/2023 at 5:34 am Permalink
“Sonet je vječan spomenik trenutka!” Lijepo rečeno!
31/12/2023 at 7:15 pm Permalink
Dejan, tvoji soneti uistinu srce griju. Super!
“…in verz za verzom mi srce pogreje;”
Lp i puno sreće i zdravalja u novoj godini! 🙂