Sonet je posvečen Francetu Prešerenu, rojenemu na današnji dan.

                        .

Mar res se sen preteklosti prebuja,
da strl pečat poti bo nepovratne –
z močjo odmevov srčnosti takratne
sprostila v čas se bo sonetov struja.
.
Bo rekel kdo, da vse že izrečeno
bilo je v pesmih, ki so vtkane v večnost,
da v rimah vlada le duhá povprečnost,
da duši njeni zanje je vseeno.
.
Morda pa vendar rešijo me smrti
in uresničijo se mi obeti,
ki s senco dvoma zdaj so še zastrti,
.
nad večnim ognjem pekla tam razpeti –
a kjub temu, da so bili prezrti,
ti verzi več ne morejo zbledeti.