Imam Stašinu zbirku Zrnje na vjetru, sa posvetom i evo želim staviti jednu njegovu pjesmu meni jako dragu.
Drži se Staša,pobjedi bolest i budi opet sa nama,svi Očarani su uz tebe.

Jemput sem se kesno vrnul

dremala si kraj komina ,

stiha sem te zaogrnul ,

kaj ti ne bi bilo zima.

 

Sel si jesem kraj obloka,

gledel drage sede lasi,

nisem mogel meknut oka ,

z srčeka kaj hižu krasi

 

 

Dok je mesec sveču ftrnul

zginula si f kmici- mati,

najrajše bi sliku vrnul,

vsak joj delek navek znati.

 

Tak sem štel Te i podragat

al mi roka kakti vsahla,

mislim: otkut more nežnost znagat

žulna Ti roka, a tak mehka, rahla?

 

Sad si v rake tu pred menom,

moram razmet al’ mi žmefko

lubaf sa smrti senkom,

pak onda počivaj mi lehko.

 

Pem Te gledet kraj komina

gda si mesec sveču zgasi,

naj bu same črna tmina

ja bum videl sede lasi.

Autor : Stanko Petrović Staša